Lekcija 2 od 6 · 7 min

Bitcoin in zamisel omejene ponudbe

Bitcoin je bil opisan v kratkem članku, objavljenem oktobra 2008 pod imenom Satoshi Nakamoto, omrežje pa je bilo zagnano januarja 2009. Tudi danes ni znano, kdo stoji za tem imenom. Bitcoin nima podjetja, uprave ali sedeža. Vzdržujejo ga razvijalci, rudarji in uporabniki, ki poganjajo programsko opremo, za spremembo pravil pa je potreben širok dogovor.

Kako nastanejo novi kovanci

Rudarji zbirajo transakcije v bloke in tekmujejo, kdo bo prvi rešil računsko nalogo. Zmagovalec doda blok in prejme nagrado: na novo ustvarjene bitcoine in provizije iz transakcij. Omrežje težavnost naloge prilagaja približno vsaka dva tedna, tako da blok v povprečju nastane vsakih deset minut, ne glede na to, koliko računalnikov sodeluje.

Vsakih 210.000 blokov, približno vsaka štiri leta, se nagrada razpolovi. Ta dogodek se imenuje razpolovitev (halving). Nagrada je leta 2009 znašala 50 BTC, od aprila 2024 pa znaša 3,125 BTC na blok.

Ni ti treba kupiti celega bitcoina

En bitcoin se deli na 100 milijonov satošijev. Če je hipotetična cena 50.000 €, za 50 € dobiš 0,001 BTC, torej 100.000 satošijev, pred provizijami. Visoka cena enega kovanca zato ne pomeni, da je „predrag“, nizka pa ne, da je „poceni“. To boš podrobneje obdelal v modulu o temeljih.

Zakaj je omejena ponudba zanimiva

Centralne banke količino denarja spreminjajo glede na gospodarske razmere. Pri Bitcoinu je razpored izdajanja vnaprej znan in ga je težko spremeniti. Zagovorniki v tem vidijo zaščito pred razvrednotenjem denarja z razredčenjem. Kritiki odgovarjajo, da je nefleksibilen razpored nepraktičen, da cena močno niha in da vsakdanje plačevanje z bitcoini ostaja redko. Koristno je razumeti obe stališči.

Vsi obstoječi kovanci niso na voljo. Del jih je nepovratno izgubljen, ker so lastniki izgubili ključe. Koliko natanko, ne ve nihče, saj se izgubljen kovanec v omrežju ne razlikuje od takega, ki leta preprosto miruje.